The L-Space Web

GLEDALIŠÈE KRUTOSTI

Kratka zgodba s Plošèatega sveta
By Terry Pratchett

Copyright © Terry Pratchett 1993


Bilo je tiste vrste prijetno poletno jutro, ki naredi ljudi sreène, da so živi. In verjetno bi bil mož sreènejši, èe bi bil živ. Dejansko je bil mrtev. Težko bi bilo biti bolj mrtev brez posebnega urjenja.

"No, pa poglejmo," je rekel narednk Èrevnik (Mestna garda Ankh-Morpork, Noèna straža) in gledal v svojo beležko, "do sedaj imava kot vzrok smrti a) pretepli so ga z vsaj enim topim predmetom b) zadavili so ga z nizom klobas in c) divje sta ga napadli vsaj dve živali z velikimi ostrimi zobmi. Kaj storiva sedaj, Noblek?"

"Aretirava osumljenca, narednik," je rekel desetar Nobliè in elegantno salutiral.

"Osumljenca, Noblek?"

"Njega," je rekel Nobliè in s škornjem dregnil truplo. "Zelo sumljivo mi je, biti takole mrtev. Pa še pil ga je. Lahko ga pohopsava, ker je mrtev in krši JRM."

Èrevnik se je popraskal po glavi. Èe bi aretirala truplo, bi jima to seveda ponudilo doloèene prednosti. Toda...

"Raèunam," je poèasi rekel, "da bo kapetan Korajž tole želel videti rešeno. Raje ga odnesi v Stražno hišo, Noblek."

"In potem lahko pojeva klobase, narednik?" je rekel desetar Nobliè.


Biti policist z najvišjim èinom v Ankh-Morporku, najveèjemu od mest na Plošèatem svetu [*], ni lahko.

Verjetno nekje obstajajo svetovi, je v svojih potrtejših trenutkih sanjaril narednik Korajž, kjer ni èarovikov (ki so zagonetke v zaklenjenih sobah naredili obièajne) ali zombijev (primeri umorov so bili res èudni, ko je bila žrtev obenem kronska prièa) in kjer se je dalo zanesti na pse, da ponoèi ne bodo poèeli nièesar in ne bodo vseprek klepetali z ljudmi. Kapetan Korajž je verjel v logiko, na precej podoben naèin, kot èlovek v pušèavi verjame v led -- t.j. je nekaj kar nujno potrebuješ, a ta svet ni ravno mišljen za take stvari. Samo enkrat, je pomislil, bi bilo lepo kaj rešiti.

Gledal je v truplo pomodrelega obraza na kamniti kladi in obèutil drobceno migotanje razburjenja. Tam so bile sledi. Nikoli prej še ni videl pravih sledi.

"Ropar ni mogel biti, kapetan," je rekel narednik Èrevnik. "Razlog je, da je imel žepe polne denarja. Enajst dolarjev."

"Temu ne bi rekel ravno polni," je rekel kapetan Korajž.

"Ves je bil v penijih in polpenijih, gospod. Èudi me, da so njegove hlaèe sploh zdržale obremenitev. In pretkano sem odkril dejstvo, da je bil zabavljaè, gospod. V žepu je imel par vizitk, gospod. 'Chas Dremež, zabavljaè otrok'."

"Predvidevam, da nihèe ni videl nièesar?" je rekel Korajž.

"No, gospod," je uslužno dejal narednik Èrevnik, "Naroèil sem mlademu stražniku Korenèku, naj poišèe kakšno prièo."

"Prosil si desetarja Korenèka, naj razišèe umor? Èisto sam?" je rekel Korajž.

Narednik se je popraskal po glavi.

"Pa mi je odvrnil, èe poznam koga zelo starega in resno bolnega?"


In na èarobnem Plošèatem svetu vedno obstaja zagotovljena prièa kateremukoli umoru. To je njegovo delo.

Stražnik Korenèek, najmlajši èlan straže, je ljudem dostikrat deloval preprost. In bil je. Bil je neverjetno preprost, a na isti naèin kot je preprost meè, ali zaseda. Verjetno v vsej zgodovini vesolja nikogaršnji um ni deloval tako naravnost kot Korenèkov.

Èakal je ob postelji starca, ki je dokaj užival v družbi. In sedaj je prišel èas, da je iz žepa vzel beležnico.

"Vem, da ste nekaj videli, gospod," je rekel. "Bili ste tam."

NO, DA, je rekel Smrt. MORAL SEM BITI, VESTE. A TO JE SKRAJNO PROTI PRAVILOM.

"Poglejte, gospod," je rekel desetar Korenèek, "kot jaz razumem zakon, ste vi Sokrivec po dejanju. Oziroma možno Pred dejanjem."

MLADENIÈ, JAZ SEM DEJANJE.

"In jaz sem mož postave," je rekel desetar Korenèek. "Zakon mora biti, veste?"

MAR BI RADI, DA... EE... OCINKARIM NEKOGA? GA ZAŠPECAM? ZAPOJEM KOT PTIÈKA? NE. NIHÈE NI UBIL G. DREMEŽA. TU VAM NE MOREM POMAGATI.

"Oh, ne vem, gospod," je rekel Korenèek, "mislim, da ste mi."

PREKLETO.

Smrt je opazoval Korenèka, kako je odšel in sklonil glavo, ko se je spustil po ozkem stopnišèu koèure.

NO, KJE SEM ŽE OSTAL...

"Oprostite," je rekel izsušeni starec v postelji. "Sluèajno jih imam 107, veste. Nimam celega dne."

OH, DA, TOÈNO.

Smrt je nabrusil koso. Bilo je prviè, da je pomagal policiji pri preiskavi. Saj mora vendarle vsak opravljati svoje delo.


Desetar Korenèek je poèasi hodil skozi mesto. Imel je Teorijo. Prebral je knjigo o Teorijah. Sešetel si vse sledi in dobil teorijo. Vse se je moralo prilegati.

Bile so klobase. Nekdo je moral kupiti klobase. In bili so tudi peniji. Obièajno le en pododdelek èloveške rase stvari plaèuje s peniji.

Oglasil se je pri klobasièarju. Našel je skupino otrok in nekaj èasa klepetal z njimi.

Nato se je poèasi vrnil v ulièico, kjer je desetar Nobliè s kredo na tla že narisal obris trupla (ga pobarval, mu dorisal pipo in sprehajalno palico ter dodal nekaj dreves in grmovje v ozadju - ljudje so mu v èelado nametali že sedem penijev). Nekaj pozornosti je namenil kupu šare na samem koncu ulièice in se nato usedel na polomljen sod.

"V redu... sedaj lahko pridete na plano," je dejal svetu na splošno. "Nisem vedel, da je na svetu sploh še kaj gnomov."

Šara je zašuštela. Zgrnili so se na plano - droben mož z rdeèim klobukom, grbo in zakrivljenim nosom, drobna ženska s èepico obrobljeno s èipkami, ki je nosila še manjše detece, droben policaj, pes z nabornico okoli vratu in zelo majhen aligator.

Desetar Korenèek je sedel in poslušal.

"Prisilil nas je v to," je dejal možicelj. Imel je presenetljivo globok glas. "Vedno nas je pretepal. Celo aligatorja. To je bilo vse, kar je razumel, tepsti stvari s palicami. In vedno je vzel ves denar, ki ga je nabral pes Tobi in se ga napil. In nato smo pobegnili pa nas je ujel v ulièici in se zaèel znašati nad Judy in otrokom in se je prevrnil in-"

"Kdo ga je prvi udaril?" je rekel Korenèek.

"Vsi!"

"A ne zelo moèno," je rekel Korenèek. "Vsi ste premajhni. Vi ga niste ubili. Imam zelo preprièljivo izjavo o tem. Zato sem šel in ga še enkrat pregledal. Zadavil se je do smrti. Kaj je to?"

Dvignil je usnjeno plošèico.

"To je hrešèalka," je rekel drobni policaj. "Uporabljal jo je za glasove. Rekel je, da naši niso dovolj smešni."

"Tako se to dela!" je rekel gnom po imenu Judy.

"Zataknila se mu je v grlu," je rekel Korenèek. "Predlagam, da pobegnete. Èim dalj tem bolje."

"Mislili smo, da bi zaèeli delati skupaj z ljudmi," je rekel glavni gnom.

"Veste... eksperimentalne drame, ulièno gledališèe, take reèi. Ne pa da tolèemo drug drugega s palicami..."

"To ste delali za otroke?" je rekel Korenèek.

"Rekel je, da je to nova vrsta razvedrila. Rekel je, da se bo prijelo."

Korenèek je vstal in frcnil hrešèalko v šaro.

"Ljudje se ne bodo strinjali s tem," je rekel. "Tega se ne poène tako."

[*] Ki je raven in potuje skozi vesolje na hrbtu gromozanske želve, in zakaj ne...


"Gledališèe krutosti" je bilo izvirno napisano za revijo "Bookcase" W.H.Smith-a. Ta, razširjena razlièica, je bila objavljena kasneje v programski knjižici konvencije OryCon 15.

Medmrežna razlièica zgodbe je na medmrežju dostopna s prijaznim dovoljenjem avtorja, ki si pridržuje vse pravice do ponatisa in ostale pravice vezane na zgodbo. Z njegovimi bsedami: "Noèem, da jo kdo natisne in prodaja, me pa ne moti, èe si jo ljudje naložijo na svoj raèunalnik za lastno zabavo.

Translated by : Bostjan Gorenc


[Up]
This section of L-Space is maintained by The L-Space Librarians

The L-Space Web is a creation of The L-Space Librarians
This mirror site is maintained by Leo Breebaart